Dragi učenci in učenke!
Ponovno smo stopili v obdobje učenja in dela na daljavo. Čeprav ste tako vi učenci, vaši starši kot mi učitelji bolj vešči marsikatere računalniške spretnosti kot spomladi, to ne pomeni, da je takšno učenje enakovredno učenju v učilnicah, še manj pa, da nam je takšno učenje všeč. Šola je namreč okolje, kjer se ne le učimo, ampak razvijamo prijateljske vezi, se krepimo v socialnih veščinah, razvijamo svoje interese, nadarjenosti, spretnosti. Nobena tehnologija ne more nadomestiti pristnega človeškega stika, pogleda, tople besede, ki je ne samo slišiš in vidiš v telesni govorici sošolca ali učitelja, ampak jo ob človeku, ki stoji ob tebi, tudi začutiš.
Pa vendar v tej situaciji moramo funkcionirati, se truditi, delati, se učiti – vsak po svojih močeh, zmožnostih, v okoliščinah, v katerih smo. Kljub temu, da je situacija za nas lahko stresna, naporna, nas skrbi, smo nejevoljni …, menim, da je možno veliko lažje skozi vse to z veliko mero potrpežljivosti, prijaznosti, zaupanja vase in drug v drugega ter pomoči drug drugemu.
Ob tem pa ne pozabite, da smo vam na voljo tudi na daljavo (razredniki, učitelji, svetovalne delavke – kdorkoli, ki mu zaupate ali bi potrebovali njegovo pomoč), kontakte in spletne strani za nasvete in pomoč pa najdete v spletni učilnici pod rubriko svetovalno delo.
V upanju, da se čim prej srečamo na šolskih hodnikih, vas toplo pozdravljam in vam želim vse dobro.
