Pomoč učencem

UČENCI Z UČNIMI TEŽAVAMI IN UČENCI S POSEBNIMI POTREBAMI

alt

Učne težave se pojavljajo pri zelo raznoliki skupini učencev z različnimi umskimi, socialnimi, čustvenimi in drugimi značilnostmi, ki imajo pri učenju pomembno večje težave kot njihovi vrstniki. Največkrat pa gre za sovplivanje različnih dejavnikov. Zakonodaja (Zakon o osnovni šoli, Ur. l. RS št. 81/2006, 11. člen) učence z učnimi težavami uvršča med učence s posebnimi potrebami. Tem učencem šole prilagajajo oblike in metode dela ter zagotavljajo dopolnilni pouk in druge oblike individualne in skupinske pomoči. Za otroke s posebnimi potrebami velja t. i. koncept vključevanja. Pri tem ne smemo biti osredotočeni samo na posameznika, ampak tudi na učno okolje – pouk in učilnico kot prostor učenja. Šola pomaga tako učencem z odločbo o usmeritvi kot učencem s splošnimi učnimi težavami, ki odločbe nimajo.

Pri delu z učenci, ki imajo težave pri učenju, razlikujemo pet osnovnih stopenj pomoči:

1.      Pomoč učitelja pri pouku (skupinskem, nivojskem), dopolnilni pouk in pomoč v okviru podaljšanega bivanja.

2.      Pomoč šolske svetovalne službe in/ali (mobilne) specialnopedagoške službe.

3.      Dodatna individualna in skupinska pomoč, ki jo izvajajo strokovni delavci šole – specialni pedagogi, učitelji in svetovalni delavci. Za učence, ki potrebujejo dodatno strokovno pomoč (nimajo pa Odločbe o usmeritvi), šola glede na strokovno presojo in razpoložljive možnosti izvaja edinstveni oz. izvirni delovni projekt pomoči.

4.      Mnenje in pomoč zunanje strokovne ustanove (pedopsihiatrija, center za sluh in govor, svetovalni center za otroke, mladostnike in starše).

5.      Program s prilagojenim izvajanjem in dodatno strokovno pomočjo. Ko otrok pridobi Odločbo o usmerjanju, se mu nudi dodatna strokovna pomoč s strani predmetnih ali razrednih učiteljev, psihologinje, defektologinje in po potrebi zunanjih sodelavcev. Ti s posebnimi oblikami pomoči pomagajo otroku pri premagovanju težav in odpravljanju primanjkljajev. Te oblike pomoči se izvajajo pri učenju, sproščanju negativnih čustev, navajanju na učne in delovne navade, pri razvoju ustvarjalnosti, krepitvi koncentracije, pozornosti ali treningu socialnih veščin. Učenci lahko pridobijo praviloma največ 5 ur dodatne strokovne pomoči, ki se izvajajo v posebni skupini ali individualno v oddelku oziroma izven oddelka.

Programa s prilagojenim izvajanjem in dodatno strokovno pomočjo pa so poleg učencev z učnimi težavami lahko deležni tudi otroci, pri katerih se pojavljajo težave na vzgojnem, čustvenem ali vedenjskem področju, za kar pa je prav tako potrebno opraviti določeno diagnostiko in pridobiti mnenje ustreznih strokovnjakov.

alt
 
KDAJ RAZMIŠLJATI O ZAHTEVI ZA ZAČETEK POSTOPKA USMERJANJA?

O zahtevi za začetek postopka usmerjanja razmišljamo, kadar:

  • učenec redno obiskuje dopolnilni pouk in je deležen pomoči in določenih prilagoditev pri pouku,
  • je učenec obiskoval ali obiskuje individualni pouk – učno pomoč,
  • se težave pri učenju stopnjujejo oz. ostajajo kljub vsej omenjeni pomoči nespremenjene,
  • ima učenec izrazite zdravstvene težave, ki ga omejujejo pri nemotenem izpolnjevanju šolskih obveznosti,
  • težave kljub pomoči vztrajajo dlje časa.
alt

KAM SE OBRNITI PO NASVET?

Po nasvet se lahko obrnete k učiteljem posameznih predmetov, kjer opažate težave, razredniku/razredničarki in/ali šolski svetovalni službi.

Koristne povezave: