Primer dejavnosti v podporo razvijanju naravoslovne pismenosti: Kako nastane dež

26. 2. 2019 smo v skupini Smehci (1-3 leta stari otroci) preizkušali 1. gradnik in podgradnike naravoslovne pismenosti, pri čemer smo se predvsem posvetili doseganju cilja, da otrok sebe in svoje neposredno okolje (preproste pojave) zaznava, odkriva in preučuje z uporabo vseh čutil in jih opiše z uporabo ustreznega besedišča (NP 1.1.a). Zanimalo nas je, kako nastane dež.

Za uvod smo si na TV sprejemniku ogledali kratek filmček o deklici, ki se s svojo igračo – dojenčkom in dežnikom igra na prostem, potem ko je nehalo deževati. Po filmčku smo opazovali in spoznavali lastnosti vode in s pomočjo grelnika opazovali pojav izparevanja vode. Tako smo prišli do konkretne izkušnje, kako se voda spremeni v paro in nato še s pomočjo preprostega prikaza (aplikacije luže, sonca in oblaka) ugotovili, da voda v naravi kroži. Znanje o vremenskih pojavih smo podkrepili še z razvrščanjem sličic in naredili slikovni stolpični prikaz,  kaj počnemo po deževnem/mokrem vremenu in kaj po sončnem/suhem vremenu. Ugotovili pa smo tudi, da lahko grelnik za vodo uporabimo za pripravo čaja in smo se priprave čaja tudi zares lotili. Naredili smo sadni čaj, ki smo ga osladili z medom in mu dodali sok limone. Ko smo ga okušali, smo ugotovili, da je zdrav in zelo dober, še posebej zato, ker smo ga pripravili sami.

Ladislava Milošević, pomočnica ravnateljice in vzgojiteljica